300 je vizualno in dialoško zvesti posnetek istoimenskega stripa Franka Millerja . V njem je podal svoje videnje legendarne bitke pri Termopilah, v kateri naj bi tristo špartanskih in sedemsto tespijskih vojakov junaško umrlo med obrambo vrzeli, skozi katero se je poskušala prebiti nekajdesetkrat – po antičnih pripovedovanjih večstokrat – številnejša vojska perzijskega kralja Kserksa. Film v režiji Zacka Snyderja se strogo drži stripovskega pripovednega loka o špartanskem kralju Leonidu, od razvoja iz dečka v vrhunskega bojevnika do mrke sprijaznjenosti s smrtjo v boju z zavojevalci, in mu doda zgodbo o prizadevanju Leonidove lepe in zveste žene, da bi svet modrecev kljub prepovedi skorumpiranih svečenikov poslal kralju na pomoč preostalo vojsko. Pripoved gledamo skozi optiko Špartancev, ki je po modernih merilih izrazito fašistična. Špartanski način življenja temelji na absolutni predanosti vojaški službi ter brezpogojni poslušnosti zakonom in običajem. Hkrati se imajo Špartanci za svobodne in razumne ljudi. Njihovi nasprotniki so dekadentna drhal. Naslajajo se nad vsakršno iznakaženostjo in se suženjsko udinjajo tiranu, ki se izdaja za boga. Izbira je krasna. Gledalec naj se raje kakor za teokratični imperializem čustveno opredeli za vojaško diktaturo, ki zahteva smrt v službi pravice in upora pokvarjenim mistikom. Ob tem da so prav argumenti, ki narekujejo vojne v bran prevzvišenim idealom, izrazito mistični. Ocena: 3/4 Dušan Rebolj