Toda tudi če bi bilo mogoče, da se državni zbor jeseni odloči za sprejemanje sprememb volilnega zakona, je zelo malo verjetno, da bi ga tudi sprejeli. Velike parlamentarne stranke namreč še vedno niso soglasne, kaj in kako naj bi spremenile volilni zakon. Tako se na primer Liberalna demokracija, Slovenski krščanski demokrati in Združena lista socialnih demokratov še vedno zavzemajo za popravek D'Hontove izračunave in za znižanje praga za neposredno izvolitev poslancev v državni zbor. Precej različna pa so njihova stališča glede višine praga za vstop v parlament, kjer zlasti krščanski demokrati vztrajajo vsaj pri 5-odstotnem pragu. Med njimi tudi ni enotnega pogleda na to, ali lahko poslanec kandidira v enem ali dveh okrajih. Medtem ko Združena lista napoveduje, da bodo njeni kandidati na letošnjih volitvah v vsakem primeru (torej, tudi če to ne bo zakonsko določeno) kandidirali samo v enem okraju, se krščanski in liberalni demokrati o tem še niso dokončno opredelili. Enako velja tudi za nacionalno listo, na katero vodstva strank postavljajo svoje ljudi, za katere menijo, da morda na volitvah ne bodo neposredno izvoljeni, želijo pa - iz različnih razlogov - priti v poslanske klopi. Združena lista, kot pravi poslanec Ciril Ribičič, tudi letos nacionalne liste ne bo uporabila. Po besedah vodje poslanske skupine Liberalne demokracije Toneta Anderliča pa se znotraj LDS glede možne ukinitve nacionalne liste še niso dogovorili. Od omenjene trojice strank pri nacionalni listi še najbolj vztrajajo Slovenski krščanski demokrati. Hilda Tovšak, v. d. glavne tajnice, pravi, da je prav, da nacionalna lista ostane. "Z nacionalno listo bo zelo malo naših ljudi prišlo v parlament. Če bomo dosegli nižji prag za neposredno izvolitev poslancev, potem v naši stranki računamo, da bosta z nacionalno listo prišla v parlament največ dva kandidata SKD."