Ob starih poslancih bodo največje zvezde letošnjih volitev župani. Pravzaprav znaten del poslancev, ki ponovno kandidira, opravlja tudi župansko funkcijo. Zdi se, da so prav župani tista vaba, ki po mnenju strankarskih strategov zagotavlja najbogatejši ulov. To dejstvo za sedanji ustavni red predstavlja določen problem. Ustava nekoliko utopično obljublja, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva. No, mnogo bolj kot ljudstvu so poslanci lojalni lastni stranki. Ob strankarski lojalnosti pa je izjemno pomembna še lojalnost domačemu kraju. Lojalnost "celemu ljudstvu", nacionalnemu interesu, je torej šele na tretjem mestu. To, da bi poslanci odrekli lojalnost stranki, se je zgodilo le redko. Najpogosteje tedaj, ko je bilo treba braniti interese domače fare. Že v tem poslanskem mandatu je bil županski lobi eden najmočnejših parlamentarnih lobijev. Bil je tako močen, da je mešal štrene vladi in vladajoči koaliciji. Lokalno obarvane ad hoc alianse so bile izjemno močne zlasti pri odločanju o državnih investicijah. Občinski interes je bil pogosto močnejši od državnega interesa, kar ni nujno dobro. Zakaj? Zato, ker župane zanima predvsem, ali bodo dobili denar za asfalt v matični občini, izgradnja drugega železniškega tira od Kopra do Divače, ki je vitalnega pomena za celotno državo, pa se jih neposredno ne tiče. Na letošnjih parlamentarnih volitvah bo nastopilo okrog 70 županov, zvezd lokalnega okolja, zato lahko pričakujemo, da bo županski lobi ostal izjemno vpliven.