Dotik je eden od najbolj pomembnih čutov miši in podgan. 'Senzorji' na njihovih brčicah in dlakah jih vodijo, da hrano prepoznajo tudi v popolni temi. Pomagajo jim, da se znajdejo celo v zapletenem labirintu. Pri iskanju hrane se v veliki meri zanašajo tudi na voh. Ta je več tisočkrat močnejši od človekovega, škodljivkam pa pomaga tudi pri prepoznavi sovražnika in poznanega okolja. Vid imajo miši in podgane slabo razvit. Prepoznavajo le zamazane podobe v sivo zelenih odtenkih, zato za prepoznavo hrane ni pomembno, kakšne barve je ta. Za razliko od vida pa je sluh rodentov zelo natančen. Dokazano je, da s posebnimi zvoki med seboj komunicirajo in si tako prenašajo pomembne informacije. Prav tako je za njihovo življenje zelo pomembno čutilo za okus. Miši so pravzaprav izbirčne živali. Poskusile bodo sicer ves jedilnik, ki jim pride pod roke, najedli pa se bodo le z živili, ki jim bodo zares všeč, in to tako po okusu kot tudi trdoti. Najraje posegajo po hrani, ki jim zagotavlja dovolj kalorij, ljubijo pa predvsem žitarice in živila, v katerih zaznajo olja. Ne marajo trdih stvari, prav nore pa so na mehke snovi, ki jih lahko z užitkom poglodajo. Zanimivost v njihovem prehranjevanju je tudi, da so do nove hrane zelo previdne. Če je ne poznajo, 'žrtvujejo' predstavnico, ki novost preizkusi, nato pa čakajo na učinek. Na pojedino z novo delikateso se povabijo šele, če se ta izkaže za zanesljivo – če je poskusna miš ali podgana čez nekaj dni še med njimi in jim v njihovem jeziku sporoča, da gre za prav okusno hrano.