Večina ameriških govorcev na vseh spremljevalnih predavanjih je le tarnala nad politiko svoje države do drog in takole zgubljeni v Evropi, kjer se edino lahko svobodno prepuščajo telesnim užitkom, so se nam prav zasmilili. Kot je obrazložil kolega, doma onstran luže, Gabe Kirchheimer, predstavnik 420 Toursa: »Vojna proti mamilom je in je bila vedno zgrešena. Obstaja precej razlogov, predvsem finančnih, zakaj se je zadeva tako razrasla. Ljudje služijo precej denarja z gradnjo in opremljanjem zaporov. Povprečno vsak mesec zgradijo en zvezni zapor. Lani je bilo 700.000 ljudi aretiranih zaradi kajenja in posesti marihuane. Prav tako precej denarja služi pravna branža.« Po ameriških statistikah zagovornikov kajenja naj bi od 60 do 70 odstotkov odraslih (vsaj) poskusilo travo, od 20 do 30 milijonov pa naj bi jo kadilo vsak dan. Tako je bilo tarnanje nad »assholes« v domači vladi in neuvidevanje razlike med Vietnamom in Afganistanom razumljivo. Vsi pa niso bili zafrustrirani. Amiju s kavbojskim klobukom in konjički na srajci je med dvema nasmehoma uspelo izustiti: »Amsterdam je kot Las Vegas. Edina razlika je ta, da tukaj vsakič zadeneš.« Mimogrede smo bili deležni še lekcije iz skrivanja kajenja pred policijo v najdemokratičnejši državi na svetu: cevčica, imenovana stealh-flick, je skorajda identična cigareti, zasnovana pa kot klasična pipica za kajenje čistakov. Brez tobaka, kar je tipična navada kadilcev onstran velike luže. Z njimi pač ne moreš v krogu zarolati jamajškega jointa, ker praktično kadijo vsak zase. Podajajo si kvečjemu pipico, ta pa zadošča zgolj za nekaj dimov.