40-odstotno prožnost. Ti lastnosti sta v tehnološkem smislu preveč vabljivi, da bi ostali neizkoriščeni. Leta 2002 je skupini znanstvenikov iz ameriškega in kanadskega biotehničnega podjetja vendarle uspelo proizvesti umetno pajkovo nit. Izločili so gene za izdelovanje niti iz dveh pajkov ter jih vstavili v celice kravjih vimen in hrčkovih ledvic. Tako kultivirane celice so proizvedle tekočo proteinasto »juho«, iztisnili so jo skozi tanko injekcijo, da je nastalo kristalno čisto vlakno – natančno takšno, kot ga ima pajek, kadar se spusti s stropa. Vodilno podjetje na tem področju je ameriška Nexia, ki jo je ustanovil dr. Jeffrey Turner. Ta se je umetne pajkove svile domislil leta 1992, ko je poučeval na McGillovi univerzi v Montrealu. Izvedel je, da so znanstveniki izolirali tri pajkove gene, potrebne za izdelavo proteinov, sestavnega dela mreže. Ker je bilo v znanstvenih krogih znano, da so si pajkove in kozje mlečne žleze podobne, ni dolgo razmišljal, kdo bi lahko proizvajal potrebne proteine. Z dvema milijonoma dolarjev je ustanovil Nexio in v njej najprej delal poskuse z mišmi, nato pa