Genetski inženiring omogoča, da spreminjajo v embrijih tiste gene, ki so povezani z raznimi boleznimi, in sicer bodisi tako, da postanejo neaktivni, če so vzrok bolezni, ali pa jih aktivirajo, če je bolezen posledica njihove neaktivnosti. To tehniko danes preskušajo na miših. Tudi pri ljudeh naj bi gene, ki povzročajo bolezni, deaktivirali, vendar ta poseg zbuja etične pomisleke. Druga možnost za spreminjanje genetske dediščine embrija je vsaditev kromosomov; ti naj bi bili nekakšna negibna platforma, na kateri bi nato pod nadzorom delovali nekateri geni. To tehniko že preskušajo v laboratorijih na miših. Prisiljeno dozorevanje je tehnika, ki bo oploditev v epruveti dvignila na še višjo raven, kajti izboljšala bo konserviranje in aktiviranje delitve celic jajčec, ki bodo dozorevale že v samem laboratoriju. Pri mladih ženskah bodo zato mogli uporabiti biopsijo, z njo bodo izločena nedozorela jajčeca, ta bodo nato zamrznili in shranili. Ko bo pacientka želela, jih bodo odmrznili, oplodili z očetovim semenom in jih vsadili v maternico. Genetska kombinacija je tehnika, ki jo uporabljajo pri kloniranju, na Japonskem pa so jo pri poskusu z mišjo prvič uporabili drugače, in sicer sta dve samici zaplodili potomca. Potrebno bo še veliko izboljšav, preden bo ta tehnika uporabna tudi za ljudi: ta hip bi za uspeh potrebovali kar 450 jajčec. Japonci so morali eno od dveh celic tako spremeniti, da je bila bolj podobna celici samca, kajti šele tedaj so v njej nastajale beljakovine, nujno potrebne za življenje zarodka. Rezervna jajčeca so bila uporabljena samo v enem primeru, toda pot je začrtana. Neka Belgijka je zanosila, potem ko so del njenih jajčec zamrznili in jih potem na novo vcepili. To tehniko bi mogli uporabiti pri ženskah, bolnih za rakom: po kemični terapiji bi namreč spet postale plodne. Upanje je tudi za moške: raziskovalci so iz zarodnih celic miši dobili celice sperme in z njimi živali ozdravili jalovosti.