danes ugotavljajo, da bi lahko zdravljenje s pomočjo nanotehnologije nadomestilo klasične metode zdravljenja raka, kot so kemoterapije, obsevanja in operacije. Slednje bi lahko dosegli s 120 nanometrov debelimi proteinskimi kroglicami, prevlečenimi s tanko plastjo zlata. Znanstveniki so namreč ugotovili, da kroglice, ko jih vbrizgajo v krvni obtok, zaradi svoje majhnosti poniknejo v rakaste celice. Tako usidrane kroglice lahko nato obsevajo z infrardečim laserjem. Ta jih segreje in uniči rakaste celice, ne da bi pri tem poškodoval druge celice. Poleg uničevanja rakastih celic bi bila lahko nanotehnologija koristna pri ločevanju med zdravimi in rakastimi celicami. Zdravniki so namreč pri poskusih na miših ugotovili, da če nanodelce kadmijevega selenida vbrizgajo v miš in jih osvetlijo z ultravijolično svetlobo, ti zažarijo. Ker nanodelci prodrejo v rakave celice, lahko natančno vidijo, katere celice so bolne, in jih odstranijo, ne da bi pri tem odstranili tudi zdrave celice. Podobno bi lahko nanotehnologija pomagala pri presajanju organov. Glavni problem pri tovrstnih postopkih namreč je, da zdravniki le stežka zašijejo žile, ki jih prerežejo med operacijo. Šivanje je zelo zapleteno, spoji pa velikokrat puščajo. Z metodo nanotehnologije bi kirurg oba roba žile le namazal s silicijevimi kroglicami in jih z laserjem spojil. Spoj bi bil popoln in neprepusten.