Vsak peti odrasli v Sloveniji nima izbranega zobozdravnika. Med njimi so res nekateri, ki za lep nasmeh plačajo pri zasebnikih brez koncesije, a tudi taki, ki zobozdravnika niso videli že vrsto let. Pogost paradoks takšnega zanemarjanja zobnega zdravja je, da brez zobozdravnika, ki so se mu dolgo izogibali, na koncu ne morejo več. Med iskalci osebnega zobozdravnika so tudi tisti, ki se preselijo v drug kraj in zato potrebujejo novega, kar pa lahko povzroči dodatni selitveni stres. Iskanje osebnega zobozdravnika je lahko namreč v Ljubljani in še kje prava mala »misija nemogoče«.Poskusi iskanja se lahko tako izjalovijo v nizu zavrnitev ali absurdno dolgem čakanju na prvi pregled. Vmes se lahko manjši problem razvije v velikega, kar pa ima včasih tudi svojo svetlo plat, saj je morda vstopnica za nujno pomoč, na katero ni treba čakati.Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) menijo, da so za problem dostopnosti v veliki meri krivi nekateri zdravstveni domovi in koncesionarji, ki paciente zavračajo, čeprav še niso dosegli predpisanega števila opredeljenih oseb. Osebni zdravnik lahko namreč zavarovanca »uradno« zavrne le, če za najmanj 10 odstotkov presega povprečje opredeljenih zavarovancev na zdravnika v svoji izpostavi ZZZS (podatki o tem so objavljeni na spletni strani zavoda). Predsednica odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Sabina Markoli opozarja na drugo plat zgodbe: tisti, ki ima manj pacientov, lahko tem ponudi boljšo strokovno oskrbo od tistega, ki jih ima zelo veliko. Po njenih besedah je osnovni vzrok za premajhno dostopnost v tem, da je zobozdravstvu namenjenih premalo sredstev in premalo programov.Pacienta pa najbrž bolj od vzrokov, zakaj je do takšne situacije prišlo, zanima, kako lahko svojo težavo reši. Če sumi, da ga ne bi smeli zavrniti, se lahko obrne na pristojno območno enoto ZZZS. Če je bila odklonitev neupravičena, bodo na območni enoti posredovali pri zdravniku, so zatrdili. Markolijeva iskalcem osebnega zobozdravnika polaga na srce, naj bodo vztrajni in poiščejo takega, ki ima manj pacientov; najdejo se tudi v Ljubljani. Če pa želi kdo za nenujne storitve na vrsto priti takoj, ima še vedno možnost, da zanje plača.Podobne razmere »prevelike gneče« so pri ginekologih, svoje omejitve pa ima tudi dokaj preprosta menjava osebnega splošnega zdravnika, kjer težav s sprejemanjem novih pacientov načeloma ni. Zdravnika (enako velja za zobozdravnika ali ginekologa) lahko tako zamenjamo šele po enem letu od prejšnje izbire, prej le izjemoma, če naš zdravnik v službi manjka več kot tri mesece. Pri tem si lahko, ko se ta vrne na delo, znova izberemo »starega« zdravnika.Če zdravnik svoje delovno mesto zapušča za vedno, morajo njegovi pacienti to izvedeti v petnajstih dneh. Hkrati jih mora izvajalec zdravstvenih storitev seznaniti, koga lahko izberejo za novega osebnega zdravnika. Pri vsakem izbiranju novega zdravnika je treba podpisati posebno izjavo, če zdravnik odide med koncesionarje, pa njegove paciente iz zdravstvenega doma k njemu prerazporedijo kar na ZZZS. Kakšne pa so možnosti, če bi radi zdravnika iz takšnega ali drugačnega razloga zamenjali prej kot v enem letu, pa ni odsoten? V tem primeru je treba željo pojasniti, med razlogi, ki jih upoštevajo, pa so nesporazumi, zaradi katerih pacient izgubi zaupanje v zdravnika, ali selitev v drugi kraj. Možnost, da se odpovedo posebno zoprnim in neposlušnim pacientom, pa imajo tudi zdravniki. Zamenjavo lahko predlagajo, če »zaradi neprimernega odnosa ali nespoštovanja navodil in postopkov za zdravljenje« ne morejo biti več uspešni in odgovorni zdravniki takšnega pacienta.sak peti odrasli v Sloveniji nima izbranega zobozdravnika. Med njimi so res nekateri, ki za lep nasmeh plačajo pri zasebnikih brez koncesije, a tudi taki, ki zobozdravnika niso videli že vrsto let. Pogost paradoks takšnega zanemarjanja zobnega zdravja je, da brez zobozdravnika, ki so se mu dolgo izogibali, na koncu ne morejo več. Med iskalci osebnega zobozdravnika so tudi tisti, ki se preselijo v drug kraj in zato potrebujejo novega, kar pa lahko povzroči dodatni selitveni stres. Iskanje osebnega zobozdravnika je lahko namreč v Ljubljani in še kje prava mala »misija nemogoče«.