Kaj storiti, če se zatem okoli polnoči zbudimo in ne moremo več zaspati? Je priporočljivo spati popoldne ali ne? In koliko spati konec tedna, ko smo prosti službenih obveznosti in bi včasih najraje dremali do poldneva? Dr. Leja Dolenc Grošelj pri nočnih prebujanjih svetuje, da tisti, ki ne more spati, vstane, odide v drug prostor, je aktiven, bere, brska po internetu in se loti različnih drugih opravil. Ko je zaspan (in ne utrujen!), naj se vrne v posteljo in poskuša zaspati. Čas ležanja v postelji je treba skrajšati, da se čim bolj približa času spanja. Popoldansko spanje je priporočljivo, a za kratek čas in zgodaj popoldne. Vemo, da je spanje cirkadiani ritem, vendar ima vmes tudi semicirkadiano nihanje, tako da je popoldanska kratka siesta povsem fiziološka. Spanje po štiri uri popoldne oziroma več kot eno uro ni dobro, saj si bomo z njim pokvarili cirkadiani ritem budnosti in spanja in bomo zvečer težje zaspali. Čez konec tedna večina ljudi nadoknadi pomanjkanje spanja, ki ga trpi čez teden. Dolgo spanje zjutraj, poležavanje v postelji, je slabo, saj je spanje vezano tudi na ritem temperature. V jutru in dopoldnevu, ko telesna temperatura že naraste, je zato slabše, moteno s številnimi prebujanji, predvsem pa je to plitko spanje in spanje REM, ki ni »obligatno« in mora vsebovati tudi faze globokega spanja. Bolj priporočljivo je zato tudi čez vikend vzdrževati približno isti ritem časa uspavanja in prebujanja kot med tednom, vmes pa si, kot že rečeno, vzeti kratek popoldanski počitek.