Nespečnost lahko opredelimo tudi glede na čas trajanja, pri čemer ločimo kratkotrajno, prehodno in kronično nespečnost. Nespečnost je najpogosteje kronična, ko so ljudje dogodke ob začetku bolezni že zdavnaj pozabili. Navadno so zelo zaskrbljeni zaradi svojega nespanja, počasi se razvije začaran krog; bolj ko poskušajo zaspati, bolj so vznemirjeni in s tem se zmanjša možnost, da bi zares zaspali. Spanje se počasi slabša, dokler bolnikova glavna in edina misel ne postane želja, da bi se dobro naspal, kar preprečuje, da bi se to zares zgodilo. Navadno lahko zaspijo ob drugih priložnostih (kadar ne razmišljajo o tem, kako bodo zaspali) med gledanjem televizije, ob branju, med vožnjo ... Tudi v neznanem okolju (v hotelu, na dopustu, v laboratoriju) spijo bolje kot v domačem okolju. Največkrat je nespečnost kronična, čeprav lahko obstajajo kratka obdobja dobrega spanja (dopust ...). Različne notranje in zunanje vzroke, ki vodijo v nespečnost, lahko še poslabšajo drugi dejavniki, kot so depresija, bolečine, izmeničen delovni čas, neprimerno spalno okolje, potovanje prek časovnega pasu ...

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Nespečnost nespečnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
opredelimo opredeliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
glede glede splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
trajanja trajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
pri pri predlog; mestnik
čemer kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
ločimo ločiti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
kratkotrajno kratkotrajno splošni prislov; nedoločena stopnja
prehodno prehodno splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
kronično kroničen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
nespečnost nespečnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Nespečnost nespečnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
najpogosteje pogosto splošni prislov; presežnik
kronična kroničen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
dogodke dogodek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ob ob predlog; mestnik
začetku začetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
bolezni bolezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
že že členek
zdavnaj zdavnaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pozabili pozabiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Navadno navadno splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
zaskrbljeni zaskrbljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
zaradi zaradi predlog; rodilnik
svojega svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
nespanja nespanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
počasi počasi splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
razvije razviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
začaran začaran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
krog krog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
ko ko podredni veznik
poskušajo poskušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
zaspati zaspati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vznemirjeni vznemirjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zmanjša zmanjšati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
možnost možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
zares zares splošni prislov; nedoločena stopnja
zaspali zaspati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Spanje spanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
počasi počasi splošni prislov; nedoločena stopnja
slabša slabšati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
dokler dokler podredni veznik
bolnikova bolnikov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
glavna glaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
edina edin splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
misel misel samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
postane postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
želja želja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
naspal naspati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
preprečuje preprečevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
zares zares splošni prislov; nedoločena stopnja
zgodilo zgoditi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
Navadno navadno splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
zaspijo zaspati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ob ob predlog; mestnik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, mestnik
priložnostih priložnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
kadar kadar podredni veznik
ne ne členek
razmišljajo razmišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zaspali zaspati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
med med predlog; orodnik
gledanjem gledanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
televizije televizija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ob ob predlog; mestnik
branju branje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
med med predlog; orodnik
vožnjo vožnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
neznanem neznan splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
okolju okolje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
hotelu hotel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
na na predlog; mestnik
dopustu dopust samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
laboratoriju laboratorij samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
spijo spati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
bolje dobro splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
v v predlog; mestnik
domačem domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
okolju okolje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Največkrat največkrat splošni prislov; presežnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nespečnost nespečnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kronična kroničen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
čeprav čeprav podredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
obstajajo obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kratka kratek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
obdobja obdobje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
dobrega dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
spanja spanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
dopust dopust samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Različne različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
notranje notranji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
zunanje zunanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
vzroke vzrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
vodijo voditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
nespečnost nespečnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
poslabšajo poslabšati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
dejavniki dejavnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
depresija depresija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
bolečine bolečina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
izmeničen izmeničen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
delovni deloven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
neprimerno neprimerno splošni prislov; nedoločena stopnja
spalno spalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
okolje okolje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
potovanje potovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
prek prek predlog; rodilnik
časovnega časoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
pasu pas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2004
vrsta besedila: Revije
naslov: Zdravje
avtor: neznani novinar