Moja naslednja perverzija je bil ustnični simulator, ki se je v razvojni fazi imenoval Felacijomat I. Dve gumijasti živali - majhna slončka iz rdečega penastega sladkorja, mehkega kot Marschmellows - sem na električnem štedilniku ogrel na stopnji 1 ali 1,5 in zgnetel v dva črvička, ki sta mi služila za zgornjo in spodnjo ustnico. Položil sem ju med palec in kazalec obeh rok in tako napravil usta. Če sem premikal prste, so se premikale ustnice. S to napravo sem si ga nekajkrat zgrizel. Bilo je bolj preprosto, kot pa jesti s palčkami. Nekako pa to ni bilo tisto pravo. To ni bil nikakršen mejni kamen v zgodovini perverzije. Doseženo ni bilo tisto, kar bi lahko bilo doseženo. Hotel sem obstajati na svetovnem trgu. S katerim trikom se moram približati množicam v modrem svetu? Kaj pričakujejo? Kaj jih navdušuje? Georgea Busha, na primer, naslednika predsednika s poskusnim govorom, so izbrali zaradi izreka Read my lips: No new taxes! Z Read my lips postaneš številka ena modrega sveta? Ali naj tudi jaz ...? Po drugi strani sem imel pomisleke, da bi daljinsko krmiljen iz Bele hiše razvijal svoje perverzije; saj sem zmeraj hotel trdno stati na socialistični podlagi. - Takrat sem bil že študent visoke juristične šole Golm, Stasi akademije, in med predavanjem sem šepetal referentovo besedilo, pri čemer sem na ustnice položil prst. Tako sem lahko občutil premikanje ustnic in čutil natanko tisto mesto v besedilu, ki se je občutilo intenzivno in dražljivo. Imel sem nalogo! Svoj čas sem preživljal smiselno! Testiral sem premikanje ustnic za milijone zahodnih glavic in stebel. Na žalost je učinek izostal, pri predavanjih sem slišal samo neuporabne besede, komajda čutne, spregovorjene s stisnjenimi zobmi. Všeč mi je bila vizija, da bodo ob stoti obletnici splošne relativnostne teorije, "Treh razprav o seksualni teoriji" in "Dvoje taktik ..." milijoni moških v modrem svetu hoteli slišati sporočila iz realno eksistirajočega socializma do trenutka dokončne osrečitve - vendar ustreznih sporočil ni bilo. Read my lips, Mr. Kitzelstein: Sovražno-negativni elementi, meč in ščit partije, marksizem-leninizem. In tako naprej - samo stakato. Ojačano s strahom pred kastriranjem. Navezovanje nedovoljenih stikov je bilo edino kolikor toliko znosno; fantastična motorika ustnic, zato pa ritmično povsem neuporabna. Ko smo pri psihološkem predavanju poslušali o značajskih strukturah neuradnih sodelavcev, so mi misli uhajale k edinemu neuradnemu sodelavcu, s katerim sem imel kdaj opravka: NS Katalog, Quelle-ženski, tisti, ki je po telefonu rekla - Mr. Kitzelstein, read my lips - Simone Beauvoir. Opazujte dinamiko spodnjih mišic na obrazu! Domala akrobatsko! Nežno tekoča ritmika! Prefinjeno vsrkavanje! To je bilo to! Quelle-ženska, ki to opravi po francosko (sic!). O tem sem zmeraj sanjal. Pred ogledalom sem ar-ti-ku-li-ral Simone de Beauvoir, študiral premikanje ustnic in jih poskušal simulirati z ustnicami iz penastega sladkorja. Tedne in tedne sem si prizadeval, da bi obe rdeči ustnici iz penastega sladkorja dobil med prste, Simone de Beauvoir pa v spomin premikanja mišic.