Arhitektura je tesno povezana z življenjem, od začetnega planiranja do po-konstrukcijskega menedžmenta, tako da ima proces ustvarjanja arhitekture ogromen potencial. Po naših izkušnjah je javna administracija od kraja do kraja različna, zato smo za naše projekte uporabili različne pristope. Generalno gledano poskušamo razvozlati socialne vloge lokalne skupnosti. Navezujemo stike z lastniki stanovanj in trgovin, s šolami, učitelji, pisarniškimi delavci itd, da bi lahko v proces projektiranja vključili njihove interese. Tudi bodoči uporabniki, otroci in šolarji, imajo pri tem velik pomen. Raje kakor da poslušamo skupino določenih izbrancev, se pogovarjamo z vsemi ljudmi. In to je najboljši način, da se pridobi zaupanje. Pri tem je zelo pomembno, da imamo izdelano ne-hierarhično organizacijsko strukturo. Prav tako se nam zdi pomembno, da priredimo simpozij, na katerem sodelujejo tudi predstavniki lokalnega prebivalstva. Na ta način se vzpostavi dobra vez med arhitekturo in programiranjem oziroma planiranjem. Celo ko se gradnja začne, mora še vedno ostati prostor za dialog. Takrat na drugem nivoju. Projekt se dokumentira, predstavlja na primer na fakulteti in na koncu tudi na internetu. Arhitektura se začne s konceptom, ki preraste v proces. Javne zgradbe morajo inkorporirati življenjski slog ljudi in postati prostori, ki konstantno izzivajo človeško aktivnost. Participacija vseh ljudi je pri tem ključna.