Odnos srednjeazijskih ovčarjev do drugih živali in ljudi je precej občutljiva tema. »O njihovi olikanosti in agresivnosti bi lahko kar dolgo razpravljali. Moje izkušnje so namreč takšne, da so kar agresivni pri soočenju z drugimi psi, tako samec kot samica,« pravi Marjana, četudi praviloma obstaja zelo velika razlika med samci in samicami. Vendar poudarja, da je marsikaj odvisno od vzgoje, so pa nasploh zelo nezaupljivi do tujcev. »Naša psa imata rada vse naše živali, tako konje, koze, kokoši kot zajce, in prav to je ključno. Vedeti morata, da spadajo k nam,« razlaga Marjana. »Samec je do ljudi strpen zgolj, če sva midva zraven, torej do tistih, ki jim midva dovoliva, da se zadržujejo na našem terenu, pa še tedaj je bolje, da ga ne božajo. S psico je drugače, ona se pusti božati.« Srednjeazijski ovčarji so namreč izjemni teritorialni čuvaji – če lastnikov ni v bližini, tujec le stežka vstopi na ozemlje, ki ga pes brani. »Težko je reči, kaj bi se zgodilo, če bi kdo vseeno poskušal prestopiti prag, a domnevam, da bi ga zgolj zbil na tla in čuval, dokler se lastnik ne bi vrnil domov. Če bi ga vsiljivec napadel, potem bi ga verjetno pogrizel,« pravi soprog Bojan, ki je samca Akdemberja in samico Ak Gulj Sahro pripeljal iz Rusije.