Zgodovina ni le sama sebi namen in spoznavanje nacionalnih junakov. V raziskavi o tem, kakšno vlogo imajo v evropskih učbenikih narodni heroji in zločinci, smo ugotovili, da je večina junakov v glavnem narodnih, zločinci, kot sta Hitler ali Stalin, pa so mednarodno znani in vedno prihajajo od drugod. Nacionalne zgodbe so vselej zelo olepšane in poskušajo očrniti druge. Angleži v učnih načrtih za zgodovino na primer začnejo o zločinih govoriti šele pri obravnavi prve in druge svetovne vojne, čeprav so tudi v nacionalni zgodovini imeli vojne in diktatorje. Na Nizozemskem je na primer nastala vroča razprava o tem, kako učiti zgodovino, ko so iz učnega načrta želeli umakniti obdobje v 16. stoletju, ko se je Nizozemska spremenila iz pretežno katoliške države v kalvinistično. Tedaj se je dogajalo pravo kulturno uničenje, v cerkvah so uničevali poslikave. To obdobje so želeli odstraniti iz učnih načrtov, ker se s tem ni prijetno soočiti. Mladim pa je treba pokazati, da je v bizantinskem času obstajal ikonoklazem (nasprotovanje čaščenju verskih podob, rušenje tradicionalnih prepričanj in vrednot, op. p.), vendar se je podobno dogajalo tudi takrat, ko so prišli na Nizozemsko kalvinisti.