»Vsakič znova sem šokirana, ko ugotovim, kako krivično se okolje obnaša do žrtev. Ne vem, ali je še kje, ko gre za spolne zlorabe, na delu toliko dvojne morale kot pri nas. Na splošno spolne zlorabe vsi zelo ostro obsojajo in zahtevajo ostre kazni, v konkretnih primerih pa vsi najraje molčijo ali še huje, nekritično branijo domnevnega storilca. Ko je domnevna žrtev pokojnega artiškega župnika o njegovem početju napisala javno pismo, so se ljudje takoj razdelili v dva tabora. Čeprav nihče ni vedel, kaj se je v resnici dogajalo, so mnogi branili župnika, češ da je (bil) dober človek, zato že ni mogel storiti česa tako hudega, žrtev pa so poskušali očrniti na vse mogoče načine. V takšnih razmerah ni čudno, da se še vedno tako malo žrtev odloči za sodni pregon storilcev.«