Štefan Vevar, književni prevajalec in muzejski svetovalec v Slovenskem gledališkem muzeju, se je resda že pred sedmimi leti podal »na spolzka tla manj raziskanega«, napisal knjigo Sem, torej igram in ponudil premiso: igralec je drugačen . Njegovo posebnost je, opirajoč se na arhivsko gradivo Slovenskega gledališkega muzeja, poskušal ilustrirati v sedmerih sociološko in psihološko obarvanih razsežnostih. »Skozi gledališko zapuščino, ki je med drugim prepredena s 'prošnjami za povišice, tantieme, prevedbe, honorarje in odloge', oziroma med prebijanjem skozi dobrih 400 map sem želel preveriti resničnost ali zgolj umišljenost ponavljajočih se stereotipov o nenavadnem, impulzivnem, samosvojem, simpatičnem, naivno muhastem, a po otroško vase zagledanem gledališčniku, predvsem igralcu, ki je pogosto nezadovoljen s svojim gmotnim stanjem in daje vedeti, da se stežka prebija iz meseca v mesec ... «