Srednjeveške vice posegajo po motivih, ki so se pojavili v zelo starih časih: tema, ogenj, muke, most preizkušnje in prehoda, gora, reka itn. Tu so še prvine, ki so jih skorajda sprejele, a so se jim navsezadnje odrekle: pašniki, blodenje. Nekatere motive so zavrnile že kar takoj: reinkarnacijo, metempsihozo. Najprej bom torej govoril o teh ovčicah, ki so prišle od drugod in od daleč – nekatere od zelo daleč v prostoru in času. Če v dosje vic vključimo te starodavne religije, pomeni, da vice umestimo v skupek rešitev enega samega problema: strukture drugega sveta, imaginarija onstranstva kot prikaza njihove funkcije. V nekaterih primerih bomo zaradi sklicevanja na druge religije naleteli na realne, zgodovinske dediščine: ogenj, denimo, se je selil iz stare Indije na krščanski Zahod in ogenj v vicah je združil številne ognje, ki so jih tod in tam prižigali skozi čas. Kaže, da je egiptovski model močno vplival na popeklitev poznejših drugih svetov. Včasih ima primerjava z drugimi religijskimi onstranstvi zgolj logično vrednost, je zgolj prikaz sistemov onstranstva in tega, kako različno so reševali skupni problem. Ali ne gre pri ujemanju med temi rešitvami in krščansko rešitvijo, to je vicami, samo za enak odgovor, ne da bi mogli biti zares