Če pa iz te vajine zgodbe, ljubi moji, ne bo kdo posnel mladinskega filma z naslovom Brezici na begu, potem je treba poslati vse naše filmarje grozdje nabirat. Kakšna zamisel, kakšen zaplet, kriminalka in srhljivka hkrati! Ker pa je to pravo življenje, ne pa filmska zgodbica, upam, da sta lepo obe že doma, kajti zunaj že postaja malce premrzlo za postopanja in spanje na prostem v spalni vreči. Pravzaprav sem prepričana, da je bil vajin beg pred dolgo roko zakona kratek, kajti ne spominjam se, da bi v časopisu brala o šolarkah, ki sta na begu zaradi posekane breze. O tem bi, verjemita mi, pisalo na prvih straneh časopisov in vsaka poročila bi se začela takole: »... Še vedno ni nikjer dveh nepridipravk, ki sta z ogromno sekiro posekali čudovito brezo in jo nato zvlekli k šolskemu poslopju, da bi po njej vdrli v zbornico in od tam ukradli vse redovalnice ter jih zažgali ...« No, vidita, kaj vse so novinarji sposobni »natrobezljati«. Iz vajine plemenite namere bi naredili kriminalko, podobno tistim o italijanski mafiji. Ker tudi poštar Geza, ki vse ve in posluša ter gleda preštevilna tuja poročila (CNN, BBC in podobno), ni zasledil poročil o vajinem begu, predvidevam, da sta že doma in da načrtujeta nov podvig. Namreč, to z brezo pa se ne sme končati kar tako - z »oprostite, ne bova nikoli več«. Vajina zamisel je bila izjemna in zgolj zato, ker ravnateljica nima posluha za lepa drevesa (razmišljam, kaj, če bi se s psihologom malce posvetovala ona, ampak to je že druga zgodba), je prišlo do tega strašnega zapleta. Ampak tokrat se vendarle morata lotiti zadeve nekoliko drugače. Priznati morata, da res ni bilo lepo kar posekati (!) sosedovo brezo in jo nesti pred šolo. Oprostita, ampak vajina biologija je kar šepava, če ne vesta, da posekane breze ne rastejo nikjer in nikoli več, tudi pred šolo ne! Načrt je takle. Treba je iti v gozd in zelo pazljivo izkopati nekaj sadik mladih brez, jih presaditi v velike lončke in potem spomladi ali naslednjo jesen - to bolj vedo tisti v drevesnicah - lepo posaditi pred šolo. Če vas bo v tej akciji sodelovalo še več sošolcev, potem sem prepričana, da tudi ravnateljica, ki ima očitno raje bukve in palme, ne bo imela nič proti, da bo vaša šola skrita v brezovem gaju. Če mi boste zaupali, kje je ta šola, bom z Gezo in sosedom Milivojem z veseljem prišla posedet v senco vaših brez.