vrtovi so ponavadi bivalna skupnost rastlinskih prišlekov, ki so v danem okolju tujek in zato za oči obiskovalcev dobrodošlo razvedrilo. Kadar rastline poleg svoje raznolikosti prinesejo s seboj tudi svoje podnebne zahteve, se ljudje, seveda, potrudijo, da jim ugodijo. In prav spremenjena temperatura in vlažnost, pisani rastlinam na njihovo zeleno povrhnjico, so včasih vir še večjega navdušenja sprehajalcev po skrbno negovanih potkah, speljanih med zeleno goščavo. Prav komično je sredi božičnega Dunaja v tamkajšnjem Palmenhausu opazovati v debele zimske plašče oblečene ljudi, ki si med občudovanjem tropskega rastlinja pod varnim in toplim pokrovom rastlinjaka s čela otirajo debele kaplje potu. Podobni prizori se ponujajo tudi v predmestju Marakeša. V enega od tamkajšnjih botaničnih vrtov, ki ga je na začetku 20. stoletja uredil francoski slikar Jacques Majorelle, leta 1980 pa pod svoje okrilje vzel ljubitelj lepega in prestižnega Yves Saint Laurent s partnerjem, hodijo v rute ovite domačinke posedat v senco palmovih dreves in uživat v tistem, s čimer jih puščavsko podnebje nikoli ne bo moglo osrečiti: s hladom in vlago v zraku.