»Le zakaj bi ti začutil tresljaje?« ga je ostro zavrnil Halloran. »Saj si samo povsem navaden varovalni robot in se ne moreš primerjati s človekom, ki ima neprimerno bolje razvita čutila in je poleg tega še posebno izurjen za takšne primere. Hudiča, še enkrat se je zatreslo. Kaj tudi tokrat nisi nič začutil?«

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Le le členek
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
začutil začutiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
tresljaje tresljaj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ostro ostro splošni prislov; nedoločena stopnja
zavrnil zavrniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Halloran Halloran samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Saj saj priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
samo samo členek
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
navaden navaden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
varovalni varovalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
robot robot samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
moreš moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
primerjati primerjati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
s z predlog; orodnik
človekom človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
ki ki podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
neprimerno neprimerno splošni prislov; nedoločena stopnja
bolje dobro splošni prislov; primernik
razvita razvit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
čutila čutilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
poleg poleg predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
še še členek
posebno posebno splošni prislov; nedoločena stopnja
izurjen izurjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
za za predlog; tožilnik
takšne takšen kazalni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
primere primer samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Hudiča hudič samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
še še členek
enkrat enkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zatreslo zatresti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
Kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
tokrat tokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
nisi biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, zanikani
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
začutil začutiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Revije
naslov: Življenje in tehnika
avtor: neznani novinar