Najnovejše sporočilo iz kabineta predsednika vlade so v ljubljanskem Dnevniku pospremili s posebnim komentarjev: "Dopis iz premierove pisarne niti ne bi bil vreden posebne pozornosti - eden izmed dopisov pač, v katerem si uradne institucije prizadevajo pojasniti, da njihova ravnanja mediji vedno znova napačno razumejo - če v njem uporabljena hvalisava, narcisoidna govorica ne bi zgolj potrjevala upravičenosti komentatorjevih očitkov na račun predsednika vlade. In če se - to pa je še bolj pomembno - v Pojasnilu ne bi znašel stavek, da se je predsednik republike udeležil letošnjega zasedanja ZN na predlog predsednika vlade, 'ker ima slovenski premier v tem času pomembnejše obveznosti in aktivnosti doma'. Implicitno sporočilo omenjenega stavka in Pojasnila v celoti, ki pripoveduje o tem, kdo je komu Gospodar in kdo ima koga pravico pošiljati po svetu, bomo pustili ob strani. To vprašanje je pač le deloma stvar zakonodaje, še bolj pa je nikoli končana zgodba o osebnih odnosih med dvema vodilnima slovenskima politikoma in njunih značajskih potezah. Ni pa se mogoče izogniti eksplicitnemu sporočilu obravnavanega (in deloma citiranega) stavka, tistemu, kar je bilo črno na belem sporočeno javnosti. Utemeljitev, da je premier ostal v Ljubljani, ker je imel tukaj 'v tem času' pomembnejše opravke od tistih v New Yorku, se namreč v kontekstu dogajanj v minulem tednu bere tako, kot da bi premier povedal; 'Mar mi je za ameriškega predsednika, dol mi visi Kofi Anan in slovenska kandidatura za nestalno članico varnostnega sveta je v tem trenutku moja deveta skrb. Zdaj je pomembna samo moja vlada.' Morebiti, toda res samo morebiti, če je v resnici tako razmišljal, ima celo prav. V tednu, ko je parlament obravnaval interpelacijo vladi in so se dogajale še druge važne notranjepolitične reči, je bilo za vsakogar, ki je želel ohraniti svoj politični položaj, najbrž res bolj smotrno ostati doma in na preži. Ali pa je bila taka odločitev smotrna tudi z vidika koristi države, je drugo vprašanje. Toda da ne bo novih nesporazumov in nepotrebnih novih pojasnil: to, ali bi premier moral odpotovati v New York ali ne, sploh ni predmet tega komentarja. Kar je zaskrbljujoče in nevzdržno, je osupljiva iskrenost, ki sta se je navzela predsednik vlade oziroma njegova (nova) tiskovna predstavnica. Ta dva sta očitno prepričana, da slovenske medije spremljajo samo slovenski volilci, ne pa morda tudi tisti, ki prebivajo tukaj po službeni dolžnosti - tuji diplomati, na primer. Da se motita, bosta spoznala takrat, ko kakšna užaljena veličina na tujem ne bo več našla časa za to državo in njene nepremišljene narcisoidne politike, ker bo v tistem času pač zasedena s kakšnimi 'pomembnejšimi obveznostmi'. Bodimo natančni: v zgodbi o premierovih 'pomembnejših obveznostih in aktivnostih' ne gre za nikakršno iskrenost predstavnikov vlade. To, kar se je zapisalo, je primer netaktnosti, nespretnosti, neumnosti, predvsem pa ihtavosti, ki ne odlikuje samo prebivalcev vladne palače, ampak vso domačo politično srenjo ...