Za prva dva od teh treh lahko ugotovimo, da je značilna tendenca k poenotenju proučevanih tem in kazalnikov, kar je gotovo posledica vse večjega sodelovanja med ustreznimi institucijami EU, OECD in Unesca. V zvezi z zbirko kazalnikov OECD, ki je za mnoga področja (na primer obseg in sistem financiranja izobraževanja) najbolj razviti sistem kazalnikov, pa je treba poudariti možnost vključitve držav nečlanic OECD, saj lahko sodelujejo v programu World Education Indicators, ki ga izvajata skupaj OECD in Unesco. Tako OECD tudi zanje izračuna kazalnike po enotni metodologiji. Slovenija je bila k temu projektu povabljena že pred mnogimi leti, a te možnosti ni izkoristila. Od preostalih prikazanih zbirk kazalnikov je gotovo potrebna posebnega komentarja zbirka Evropske komisije za uresničevanje lizbonske strategije. Ti kazalniki imajo po naši presoji vrsto pomanjkljivosti. Kljub temu se nam zdi opravljeno delo pri tej zbirki izredno koristno predvsem zato, ker je spodbudilo množice posameznikov in institucij v Evropi, da razmišljajo o kazalnikih za prenos znanja in podatkovnih podlagah zanje. Podrobna analiza prikazanih mednarodnih publikacij s kazalniki je bila precej zamudna, saj je za formalno izobraževanje v nasprotju z drugimi vrstami prenosa znanja značilna prava poplava kazalnikov – ogromno jih je. Taka analiza nam je bila podlaga za izdelavo poznejše zbirke kazalnikov za Slovenijo, ki smo jo pred izdelavo končne enačice preverili z uporabniki na posebni