Čisti užitek in odmik od vsakdanjega sveta pa mu omogoča slikanje. Prve umetnine so pod njegovimi prsti začele nastajati že v zgodnjih najstniških letih. »Osnov me je naučil stric, prav tako slikar.« Že v srednji šoli je začel dobivati nagrade za svoje slike, kasneje so se njegova dele začela pojavljati na razstavah. Že takrat so ugotavljali, da je iz njih mogoče sklepati na avtorjev vedri značaj, saj so to akvareli, akrili in olja svetlih, nežnih barv, zlasti rože, po katerih ga v Sloveniji dobro poznajo. Navdihuje ga poletje, morje, predvsem pa bližnje barje, ki ga spominja na rojstne kraje. Da ta spomin ne zbledi, je naslikal ciklus slik svojega domačega kraja in ga poimenoval Iraški duh v Sloveniji, od teh slik se ne loči. V teh dneh je še posebej motiviran, ker se je odločil, da po novem letu obišče svoje domače, in denar od prodanih slik bo porabil za pot in za darila. »Odkar ni več Sadama Huseina, imam s svojimi spet več stikov.« Prihaja iz družine z osmimi otroki. Oče mu je pred tremi leti na žalost umrl, mama pa ga že nestrpno pričakuje. »Prav nenavadno se bo vrniti domov. Generacija se je zamenjala, ljudje bodo drugi, drugačni.« Že sedaj pa čuti, da bo vrnitev v Slovenijo zanj pomenila nov začetek! »V Iraku si bom nabral energije, da si tukaj ustvarim raj na zemlji,« živahno razpreda o svojih načrtih. Dokončno bo uredil hišo, poskrbel za vrt, naslikal še več slik. »Če mi bo pa dolgčas, bom šel spet na obisk domov. Odkar ni več Sadama, ki je bil zame hujši kot Hitler, je pot spet odprta.«