S tem je (na)povedal marsikaj, kar zadeva vzornike, pa omenja predvsem Reggieja Millerja, zaradi katerega nosi številko 31, a v nasprotju z rekorderjem Indiane, ki svojo bogato pot končuje, jo Portorožan šele začenja. Svoje pove predvsem na igrišču, kot vsi veliki igralci pa ima neke svoje posebnosti in se včasih ne izogiba celo vraževerju. "Ne, na copate se nisem podpisal, ker to počne Miller. To sem storil, da se copati ne bi izgubili ali zamenjali kje v naši slačilnici. Res pa je, da na tekme v Tivoliju res hodim skozi stranska vrata, tu, v Škofji Loki, pa sem igral na vseh treh tekmah v istih pajkicah. Opranih, da ne bo pomote." Je bil proti P. Laško skupaj s soigralci še posebej motiviran? "Ne, motivirani smo vedno tako, in kar zadeva mene, mislim, da se tako tekmo lahko odigra le enkrat v življenju. Zahvaljujem se izvrstnim soigralcem, ki so mi odlično podajali in mi pomagali pri mojem dosežku. Jaz sem te mete pač le še realiziral. Pred tekmo se niti nisem počutil preveč dobro, imel sem težke noge, a po tem, ko ti enkrat steče, ti steče, in uspeval mi je en met za drugim." Je to rekord kariere? "V Portorožu sem dosegel 50 točk v tekmi tretje lige." Tudi tokrat bi jih, a ga je sedem minut pred koncem trener Filipovski potegnil iz igre. Ali je sploh opazil, da so ga pokrivali štirje nasprotnikovi igralci? "Ne." In kaj je takoj po tekmi povedal na vprašanje, ali se mu po takih predstavah zdaj kaj večajo reprezentančne in sploh igralske ambicije? "Ne. Ostajam na trdnih tleh. Kot sem rekel, tudi kar zadeva reprezentanco. Če bo poziv selektorja prišel, bom tega vesel, če poziva ne bo, nič zato."