Vi pa ven! V Sloveniji uporablja pse vodnike le deset članov Zveze slepih, torej manj kot pol odstotka ljudi, ki bi jim takšen kuža lahko omogočal tisto, kar daje Nadi Sever, namreč – kot pravi sama – varnost in svobodo. To je gotovo tudi zato, ker ima ta deseterica zaradi svojih posebej izurjenih in po pravilih opremljenih psov, ki imajo med drugim izkaznico, na oprsnici in vpregi pa tudi velike, dobro vidne rdeče križe, več težav, kot jih običajen, ne res trmast človek sploh lahko prenese. Čeprav 13. člen leta 2004 sprejetega zakona o zaščiti živali določa, da imajo psi vodniki slepih in tudi psi pomočniki invalidov skupaj s svojim skrbnikom vstop na vsa javna mesta in na vsa sredstva javnega prevoza, Severjeva in gotovo tudi drugih devet kolegov in kolegic, ki nočejo biti kar naprej odvisni od drugih, ves čas doživljajo, da jih mečejo iz lokalov, hotelov, taksijev, jim pred vrati zapirajo vrata mestnih avtobusov in jih puščajo na železniških postajah, kjer zdaj, ko smo posodobili vlake, tipajo za tipkami, da bi odprli vrata vagonov. »Tu v Radovljici je lažje, ker me poznajo,« pravi Severjeva, »že v Lescah, v Leškem dvoru, pa se mi je zgodilo natanko to kar v ljubljanski Osmici, le da sem tistikrat jaz in ne šef poklicala policijo.«