Francozi so pridelali regrat, zlasti za siljenje, že v prejšnjem stoletju. Vzgojili so številne sorte, med katerimi je najstarejši kodrolistni regrat. Siljenje sorte so primerne za zimski čas, ko je manj druge zelenjave. Regrat lahko posejemo marca ali aprila na stalen prostor, lahko pa tudi vzgojimo sadike in jih maja ali junija posadimo na gredo. Razdalja med vrstami je 30 do 60 cm in do 30 cm v vrsti, kar je odvisno od sorte. Tako pridelan regrat pobiramo jeseni in pozimi. Kakovost mu izboljšamo, če ga belimo s pomočjo pokrivanja ali povezovanja listnih rozet. Listi morajo biti suhi, da ne gnijejo. Belimo ga lahko tudi tako, da ga jeseni osujemo z zemljo do 30 cm visoko tako kot por in pokrijemo z listjem ali slamo. Pred mrazom lahko korene regrata prenesemo v zaprto gredo ali pa gredo pokrijemo v tunelu s folijo. Če regrat silimo na svetlobi, je zelen, v temi pa postane rumeno bel in manj grenkega okusa. Potrebna je primerna vlažnost in temperatura do 17° C. Regratove korenine, listi in cvet vsebujejo mnoge zdravilne učinkovine, ki jih človek že zelo dolgo uporablja v domače zdravilne namene.