V času tlenja študentskih nemirov sem bil v ljubljanskih Križankah izpostavljen policijski raciji. Privedli so me v zapor na Trdinovi na zaslišanje. Sledil je kliše, ki sem ga bil vajen iz branja napetih detektivk. Najprej me je skušal prestrašiti mladeniško agresivni operativec, nato pa se me je lotil očetovsko razumevajoč starešina. Čeprav mi sploh ni bilo jasno, kaj želijo od mene, saj sem v Križanke zašel po naključju. Policista sta skušala moji identiteti naprtiti nekakšne povezave, kot lahko vidite v politično-špijonskih srhljivkah. Takrat sem risal portretne karikature za Delo. Ko sem časopis zagledal na mizi, sem povedal, da je risba na prvi strani moje delo. Zabodeno sta me gledala in rekel sem jima, naj preverita na uredništvu časopisa. Eden izmed njiju je izginil v sosednjo sobo in ko se je vrnil, sem lahko odšel. Še opravičila sta se mi.