Ker poroka in zakon zadevata družbo in dva posameznika, obstaja skoraj povsod po svetu zakonita in družbena kontrola, da ljudje ne vstopajo preveč lahko v zakonski stan. Povečini morata biti moški in ženska samska in se morata strinjati z zakonom, čeprav v nekaterih muslimanskih in hindujskih skupnostih oče ali ded ne upoštevata in ne iščeta dekletovega pristanka, ko jo omožita. Pogosto, vendar ne povsod, se za zakon zahteva tudi določeno minimalno starost. Finančna ureditev je značilna skoraj za vse poroke po svetu. To zagotavlja, da ima nova družina trdne temelje. Včasih pogodba poskrbi v primeru razveze za ranljivejšega partnerja; navadno je to žena. Poročni obredi imajo mnogo skupnega v različnih kulturah po vsem svetu. Pri vseh je osrednji tih ali navadno odkrit pristanek obeh partnerjev na zakonski stan. Izjava pred uradno osebo, da moški in ženska sprejemata predpise in dolžnosti zakoncev po zakonu, je skoraj edini opravek pri civilni poroki, vendar tudi pri civilnih porokah obstajajo še drugi običaji. Poročne pojedine so poznale vse kulture. Raztresanje simbolov plodnosti ali blaginje je drug navaden običaj - konfeti ali riž v Evropi, datlji ali slaščice v muslimanskih in judovskih skupnostih, glede na izvor običajev, ki spremljajo poroko, pa je njihova funkcija izražati in prikazati paru pomen koraka, za katerega sta se odločila. V mnogih deželah ugotavljajo, da civilne poroke niso dobre, če jim preveč manjka obrednih sestavin. To očitajo predvsem civilnim porokam v ZDA.