Širjenje računalnikov na delovna mesta je stanje samo še poslabšalo. Pravila pravilnega sedenja, o katerih nas učijo že v šolah a se jih bolj malo držimo, je bilo potrebno prilagoditi specifiki dela z računalnikom. Kam torej postaviti tipkovnico in miško, da ne trpijo komolci oziroma zapestje in kakšna je pravilna razdalja do zaslona in kakšna pravilna osvetlitev prostora, da ne trpijo oči in nas čez nekaj časa ne začne boleti glava. Človek, ki se na delovnem mestu dobro počuti, ga nič ne boli in nima zdravstvenih težav povezanih z nepravilnim položajem, je zadovoljnejši in produktivnejši. Že to bi moralo zadostovati delodajalcu, da ne varčuje, ko opremlja delavno mesto svojih ljudi. Pa je res tako? Niti ne, saj vsaj pri nas v praksi še vedno prevladuje zahteva po lepih, lično oblikovanih pisarniških prostorih, ki so kot pravijo delodajalci ogledalo podjetja, pri čemer je ergonomija zapostavljena. Da ne govorimo o pisarnah, ki so bile narejene že pred leti, ko računalniki še niso bili tako razširjeni kot danes. Nam ne verjamete. Pred letom smo pisali o rešitvi IT za informatizacijo za delo vlade. Ko danes na televiziji vidite poročilo o seji vlade, imajo vsi ministri pred seboj svoj prenosni računalnik, postavljen na, moramo reči, zelo lepi mizi. Ministri na zaslon gledajo »od zgoraj« tipkovnica je postavljena previsoko in tudi stoli so bolj primerni za ležerno sestankovanje, kot resno delo. Po boljšo rešitev nam niti ni treba iti daleč, le preko južne meje. Ko gledamo televizijske prispevke sej tamkajšnje vlade in če smo pozorni vidimo fiksno nameščene ploske zaslone. So torej Hrvati bolj upoštevali pravila ergonomije delovnega mesta?