Uvod v članek, v katerem bom kot zunanjepolitični novinar Radia Slovenija, poskušal opisati svoj pogled na spremljanje zunanjepolitičnih tem v tem mediju, je verjetno preveč visokoleteč. Toda spremljanje dogodkov onkraj naših plotov in njihovo medijsko predstavljanje po svoje nakazuje stanje duha v določeni medijski hiši. Radio Slovenija je nacionalna radijska postaja in del javnega zavoda RTV in to dejstvo seveda vpliva na novinarsko spremljanje dogodkov po svetu. Kot »nacionalni« medij je dolžan novinarsko obširno pokrivati slovensko zunanjo politiko, skupaj s protokolarnimi srečanji in potovanji slovenskega političnega vrha ter uradnimi obiski tujih državnikov pri nas. Prav tako izčrpno poroča o odnosih s sosednjimi državami, kar je z vsebinske plati velikokrat upravičeno. Na žalost zaradi teh številnih tem s programa ali celo njegovega načrtovanja pogosto izpadejo prispevki o zadevah, ki niso neposredno povezane s Slovenijo. Če nekoliko poenostavim: v osrednjih radijskih informativnih oddajah lahko slišite naslednji vzorec zunanjepolitičnih tem: poročilo s novinarske konference predsednika države ali vlade in njegovega državniškega gosta iz tujine, prispevek dopisnika o sodelovanju zunanjega ministra na kakšnem od rednih forumov EU ali Nata, poročilo o seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Ne trdim, da o teh temah ne kaže pisati in jih objavljati, Radio Slovenija je konec koncev javna radijska postaja. Vendar boste v teh, skoraj arhetipskih temah, lahko prepoznali pravzaprav zunanjepolitične podaljške notranje politike. V tako shemo se potem lahko vrinejo samo še prispevki dopisnikov iz tujine. Vse ostalo je takorekoč bela lisa. Moj novinarski kolega je nekoč upravičeno dejal, da izgubljamo cele celine. To posebej velja za Afriko in Južno Ameriko in delno celo za Azijo, saj prispevki o temah iz dežel teh celin v pogram prodrejo le ob zelo izjemnih dogodkih.