Kadar v družbi odraslih beseda nanese na pornografijo, se nobeden ne odziva naklonjeno. Moški se posmehujejo in imajo polno informacij iz prve roke, o tem kako snemanja porničev potekajo, da uporabljajo polno tehničnih trikov in tudi droge in razna spodbujevala. Jih kar razumem. Nekako je treba upravičiti hitro pripravljenost, zdržljivost in velikost penisov, ki nastopajo v takih projektih, da ne bi kateri od nas padlo na pamet, da bi vlekle kakšno primerjavo. Ženske se ponavadi zgražajo, tudi one pravijo, da gre za brezzvezen, pogosto komičen dolgčas in da so ženske, ki igrajo v porničih, resno motene. Tudi ženske je za razumeti. Ne želijo, da bi moški dobili vtis, da bomo kar takoj pripravljene na spolni odnos, tako kot porno zvezde. Tam namreč uleti vodovodar, reče: »A je kakšna cev za odmašit?«, in že ji obraz preplavi orgazmičen izraz in že sta brez hlač in že je na vrsti ena od cevi njenega prebavnega trakta, običajno tista, s katero požiramo, in ta obravnava se na grozo nas žensk vleče in vleče do pol filma, šele potem vodovodarju kane, da bi za kako sekundo uporabil tudi svoje prste in druge izrastke. Očitno je, da so ti filmi narejeni bolj za moške kot za ženske. Tudi sicer nisem v videoteki, kjer so zelo dobro založeni z njimi, še nikoli opazila, da bi jih jemale ženske. V vrsti pa je vedno stal kak moški s kaseto, ki je nosila enega zanimivih naslovov, na primer: Doktor Orgazem, Ko penisi obmolknejo, Sneguljčica in sedem lulčkov ipd.