Tokrat smo si Veseli Triglavci za izlet izbrali izredno slikovit greben Olševe, ki leži točno v smeri vzhod–zahod. Domačini tam okrog ji rečejo Ouvševa, po drevesu jelši, ki se v krajevnem besednjaku sliši kot jeuša. Najvišji vrh, približno 5 km dolgega gorskega grebena Olševe je Govca (1929 m). Zahodni del Olševe, ki meji na Avstrijo se imenuje Obel kamen (1911 m). Vrh grebena je tudi meja med Štajersko in Koroško. Z vrha je prekrasen pogled na severni del Kamniških Alp, Logarsko dolino, Raduho, Karavanke in avstrijsko Koroško. Olševa je poleg svojega širokega grebena znana še po Potočki zijalki, ki je naravna jama na južnem pobočju gore Olševe (1700 m nad morjem). Ime zijalka ima po kmetu Potočniku, posestniku tistega dela pogorja. Sobotno jutro nas je dočakalo pred Hotelom Mantova, kjer je naše običajno zbirališče in od koder se odpravljamo in tudi vračamo s pohodov. Tokrat se nas je zbralo petindvajset veselih planincev , ki smo se z avtobusom odpeljali proti Kamniku, mimo Stahovice, prek Kranjskega Raka v Luče in naprej proti Logarski dolini do vasi Solčava. Iz Solčave smo se odpeljali po cesti za Črno na Koroškem do prelaza Spodnje Sleme (1254 m), kjer je bilo izhodišče našega pohoda. Po krajši makadamski cesti smo krenili v gozd s smreko poraslemu Lepemu vrhu (1616 m) in naprej do Gladkega vrha (1850 m), kjer smreka preide v macesen, ki je že dobival rumene barve iglic. Lepa, malce strma pot nas je po kakih 600 višinskih metrih pripeljala na vršni greben Olševe, kjer se nam je odprl čudovit pogled na Kamniške planine, Peco in Raduho. Meglice, ki so se dvigale iz doline, so nam malce kvarile razgled, vendar jih je toplo sonce počasi razkadilo. Po krajšem počitku na Gladkem vrhu smo po grebenu krenili proti najvišjemu vrhu Olševe, Govci (1929 m). Po lepi poti, speljani med macesni, ki nekajkrat preide v s travo poraslo južno pobočje, smo občudovali slikovite skalne gmote, ki se dvigujejo v nebo. Po razgledovanju in uživanju na soncu smo se začeli spuščati po strmem pobočju, poraslem s travo in brusnicami proti znamenitosti Olševe, Potočki zijalki, ki leži na 1700 metrih nadmorske višine. Jama je dolga 110 m ter široka do 40 m. Približno 20.000 do 40.000 tisoč let nazaj – v kameni dobi – naj bi bilo tod središče tedanjih lovcev. Počasi smo se spustili do vasi Sveti Duh, kjer nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal do še ene znamenitosti na panoramski poti nad Solčavo, do naravnega izvira kisle vode, bogate z železom in minerali. Na koncu smo se odpeljali do turistične kmetije Klemenšek na okusen golaž, domači kruh in jabolčni zavitek, ki ga je pripravila gospodinja Judita, sicer doma iz okolice Vrhnike, sedaj pa že šestnajst let živi in pripravlja domače dobrote na turistični kmetiji. Prijazni gospodar Klemenšek nas je odpeljal na ogled Klemenškovega pekla in Klemenče peči, ki se s 450metrsko steno strmo dviguje nad Logarsko dolino in nudi lep pogled proti severni steni Kamniških planin, Matkovemu kotu in po nekaterih podatkih na najbolj zahtevno goro pri nas, Mrzlo goro. V gozdičku za kmetijo smo si dali duška z nabiranjem gob, saj jih je v tistem času raslo kar precej. Minil je še en lep dan, preživet v gorah z lepim vremenom, še lepšim vzdušjem in spoznavanjem skritih kotičkov in narave naše domovine.