Spustil sem se v obleki in s puško v morje in videl, da je podmorje enakovredno nadmorju. Tako razgibanega dna nikoli prej nisem videl. Postavil sem se na glavo in zdrsnil navzdol proti veliki, temni plošči, porasli s temno travo; a ko sem se ji približal na nekaj metrov, se je začela trava pod mano razmikati in v naslednjem trenutku sem ugotovil, da plošča ni bila porasla s travo, ampak so se po njej pasli kavali tako na gosto, da so zakrili dno. Ko sem se jim bližal, so se počasi umikali in med njimi je nastala svetla lisa dna. Bilo jih je na stotine. Umikali so se tako počasi, da sem imel v naslednjem hipu že prvega na puščici. Bil je težek kilo in pol in le malo jih je bilo manjših. Pozneje sem v enem spustu na dno naštel okrog sebe naenkrat pet kirenj, velikih od pet do deset kilogramov. Vendar z njimi nisem imel sreče, vse so se mi izmaknile in poniknile v luknje, kjer jih nisem več našel. Večji kirnji sem se sicer odpovedal, ker bi se nam do vrnitve na Lastovo ali Vis pokvarila. Bilo je dovolj drugih rib, šargov, picev, škarpen in kantarjev in s težavo sem prekinil lov, ko sem se zavedel, da ima naša barka omejene možnosti za kuhanje in zelo majhen hladilnik.