V zadnjih desetih letih v Sloveniji ni bila ukinjena nobena osnovna šola. A to se lahko kmalu spremeni. Novi župan ptujske občine dr. Štefan Čelan namreč razmišlja o zaprtju Osnovne šole Olge Meglič v mestnem središču. In to kljub temu, da ima šola več kot 50-letno tradicijo, da sta pred komaj nekaj meseci takratni mestni svet in župan Miroslav Luci podprla idejo o temeljiti adaptaciji in dograditvi šole, da sta država in občina v ta namen rezervirali začetna sredstva in da naj bi se gradbena dela po predvidenem načrtu začela že aprila letos. Županovi zamisli ostro nasprotuje Ervin Hojker, ravnatelj OŠ Olge Meglič, mestni svetnik in nekdanji ptujski podžupan. »Kolektiv naše šole je novico sprejel z zgroženostjo, osuplostjo, nerazumevanjem in ogorčenjem,« pravi Hojker. Županovim trditvam, da delovnega mesta ne bo izgubil nobeden od 53 zaposlenih, ne verjame. »Trajna ukinitev šole bi pomenila izgubo najmanj 25 delovnih mest, povzročila pa bi tudi trajno izgubo prilivov iz državnega proračuna, saj bi samo v prihodnjih petih letih ostali brez 318 milijonov tolarjev. Zaprtje šole bi učence in njihove starše še dodatno obremenilo tako časovno, zaradi daljše poti v šolo, kot finančno, zaradi prevozov. Zaradi podaljšanja šolskih poti bi se poslabšala varnost poti v šolo. In ne nazadnje, zaprtje šole bi pomenilo nepovratno osiromašenje mestnega jedra,« meni ravnatelj. Čelan se brani, da ne gre za ukinitev šole, pač pa zgolj za njeno preselitev na novo lokacijo. Dobrih 400 učencev naj bi namreč porazdelili med mestni osnovni šoli Mladika in Ljudski vrt, izpraznjene prostore osnovne šole Olge Meglič pa naj bi obnovili in jih uporabili za visokošolsko središče. Župan je namreč prepričan, da zaradi padca rodnosti Ptuj ne potrebuje štirih osnovnih šol, zato pa zaradi visoke brezposelnosti nujno potrebuje visokošolsko središče s 1500 vpisnimi mesti. »Za postavitev novega objekta, v katerem bi bilo visokošolsko središče, občina nima dovolj denarja in tudi ne primernih lokacij. Edina možnost je torej, da se visokošolsko središče začasno naseli v nekdanjo stavbo policije, čez štiri leta pa se preseli v izpraznjene in obnovljene prostore Osnovne šole Olge Meglič,« pravi Čelan in dodaja: »Po takšni dinamiki, kot si jo je zamislil prejšnji mestni svet, bi obnova vseh štirih osnovnih šol na Ptuju trajala osem let, zanjo pa bi potrebovali 2,4 milijarde tolarjev, kar je skoraj trikrat toliko, kot znaša celotna letna občinska proračunska postavka za investicije. In tudi če bi ta načrt uspel, bi po osmih letih zaradi padca rodnosti imeli premalo otrok za napolnitev teh šol.« Prepričan je, da bi denar porabili racionalnejše, če bi Osnovno šolo Olge Meglič le obnovili, prizidka pa ne bi zgradili. Čigavo mnenje bo imelo večjo težo, bo jasno potem, ko bo o zadevi odločal mestni svet. Čelan pravi, da je ravnateljevo podpihovanje staršev in učiteljev povsem nerazsodno, kajti »tudi če bo mestni svet mojo zamisel potrdil že letos, selitev otrok iz Osnovne šole Olge Meglič ne bo mogoča prej kot v štirih ali petih letih.« n