»Kdor pride mimo in ima pet minut časa, se vmeša v zdravstveno blagajno,« je ponazoril poldrugo leto vodenja zdravstvene blagajne Samo Fakin. Po zakonodaji imenuje generalnega direktorja zdravstvene blagajne parlament. »To je prva veriga, s katero sem privezan,« pravi Fakin. S finančnim načrtom blagajne mora soglašati vlada, torej nismo samostojni. Po nobenem zakonu zdravstvena blagajna ne sme nadzirati kakovosti in stroškovne učinkovitosti izvajalcev, temveč se mora o vsem dogovarjati. »To je kar prav, saj bi sicer bili v nenehni vojni z oblastjo in izvajalci,« je menil Fakin. Čeprav blagajna plačuje, jo lahko v vsakoletnem splošnem dogovoru za razdelitev denarja po zakonu preglasujeta ministrstvo in združenje izvajalcev. Prav to se je zgodilo letos, ko so sprejeli povišanje za štiri milijone evrov za onkološke bolnike, vendar ta denar v resnici ni za bolnike, temveč za vzdrževanje novih stavb, je pojasnil Fakin. Po njegovem mnenju zaradi plač in predvidenega primanjkljaja ne bo treba krčiti zdravstvenih pravic, saj je v zdravstvenem sistemu veliko rezerv. Te so v organizaciji zdravstvene službe, v porabi zdravil in v preobsežnem bolniškem staležu. Že zdaj je jasno, da ne bo mogoče širiti programov in dodatno zaposlovati. Po Fakinovih besedah ni nujno, da bi bile zaradi tega čakalne dobe daljše, nasprotno, z boljšo organizacijo dela jih je mogoče skrajšati. V Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami preveč hospitaliziranih bolnikov, analizirati je treba tudi čakalne dobe, je napovedal Fakin. »Več ko porabimo denarja za skrajšanje čakalnih dob, daljše so. Gre za odziv zdravstvenih služb, ki lahko v tem trenutku ponudijo 30 odstotkov več storitev, kot jih potrebujemo,« je menil generalni direktor ZZZS. Marko Jaklič je opozoril, da se komisija za čakalne dobe, v katero je bil imenovan spomladi, do zdaj ni sestala niti enkrat.