Zaradi službene zadržanosti je Aleš Zalar, v.d. predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, o strukturni reformi sodstva govoril že danes. Menil je, da sodniki "zastrižejo z ušesi", ko slišijo besedo reforma, saj so prejšnje povzročile več zastojev, kot pa prinesle kaj dobrega. Zalar je dejal, da EU s pozornostjo in nenaklonjenostjo opazuje počasnost sodnih postopkov v kazenskih zadevah, pa čeprav je teh pri nas komaj šest odstotkov vseh. V ozadju so finančni interesi EU, ki jo skrbi za usodo kapitala, za porabo denarja, ki ga daje, EU je strah korupcije, pranja denarja, počasnosti pri sodnih izterjavah... V Sloveniji poznamo samo sodno razreševanje sporov, kar je hudo premalo in daleč od evropskih pojmovanj, kjer se gre na sodišče, ko so vse druge možnosti poravnave izčrpane. Zalar je menil, da bodo spremembe - denimo nova vloga preiskovalnega sodnika (judge of freedom), okrepitev položaja državnega tožilstva in še nekatere druge spremembe, da bo sodstvo sposobno uporabiti evropske acquis - pomenile dramatičen zasuk. Finančni in kadrovski viri so šibki, sodniki slabo plačani, premalo strokovni, država pa za izobraževanje sodnikov namenja 42 milijonov tolarjev. Miro Prek, državni podsekretar v službi vlade za zakonodajo, član ožje pogajalske skupine, je dejal, da evropski sporazum oziroma postopki usklajevanja zakonodaje terjajo zelo obsežno zakonodajno dejavnost na različnih področjih, vendar gre pretežno za združljivost, za prilagajanje, ne pa za pisanje na novo.