Ministrstvo se je poleg priprave strategije lotilo tudi prilagoditev kmetijske politike. S skupino strokovnjakov z ministrstva, kmetijskega inštituta in kmetijsko-gozdarske zbornice so pripravili tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave za sušo, izdali jih bodo tudi v posebni brošuri konec meseca, pripravljajo še posebno brošuro s tehnološkimi ukrepi za zmanjševanje posledic suše v trajnih nasadih. Korak naprej je bil narejen tudi pri zavarovanju kmetijske proizvodnje. Tako so se lani opazno povečala zavarovanja v kmetijstvu, poraba denarja za ta namen je poskočila za kar 129 odstotkov, kot je dejal minister Jarc. V številkah to pomeni: leta 2006 je ministrstvo za sofinanciranje zavarovanj porabilo 1,7 milijona evrov, lani pa skoraj štiri milijone evrov, letos je za sofinanciranje zavarovalnih premij namenjenih več kot šest milijonov evrov. Razširili so tudi nabor zavarovanj. Tako je zdaj mogoče zavarovati posevke in plodove pred nevarnostjo toče, možna so še zavarovanja pred požarom, udarom strele, spomladansko pozebo, zmrzaljo ali slano, poplavami in viharji pa zavarovanja živali pred zavarovaljivimi boleznimi, vzreja vodnih živali v ribogojnih objektih. Med večjimi naravnimi nesrečami, ki pa jih ni mogoče zavarovati (tudi v svetu ne), je Jarc izpostavil sušo. O tem se sicer že dogovarjajo z zavarovalnicami, a o rezultatih pogovorov še ni mogel povedati nič konkretnega, je pa dejal, da bi bila taka zavarovanja nedvomno dobra.