Ko ga je razburjeni, a nekoliko potrti Lewis v Summertownu odložil pri trgovini, je Morse kupil dve steklenici glenfiddicha (“4 funte popusta pri nakupu dveh”), nato pa stopil še v drogerijo. Vzel je dve veliki škatli alka-seltzerja (skupaj šestdeset tablet) in dve steklenički najmočnejšega bisodola (skupaj šestdeset tablet); sklenil je, da ga bo tolikšna zaloga dodatnih zdravil ohranila razmeroma čilega še naslednjih štirinajst dni. Toda težave z želodčno kislino in zgago so bile čedalje hujše. Tovrstne tegobe so bile pri njih v rodu, a zavest, da sta tudi njegov oče in stari oče bolehala za kilo * morda ne ravno smrtno nevarno, a neprimerno bolj bolečo neprijetnostjo, kakor bi bilo mogoče sklepati zgolj na podlagi imena *, je bila kaj slaba tolažba. Njegov osebni zdravnik mu je vztrajno predpisoval skrajno preprosto zdravilo: “Samo pijačo pustite!” In Morse je občasno za dan ali dva celo poslušal njegov nasvet; a kakor hitro so simptomi začasno izginili, je sklenil, da je dokončno ozdravljen, in se brez pomisleka vrnil k prejšnjemu načinu življenja.