Zato so še bolj v prazno zvenele beseda na drugi javni razpravi, ki jo je organizirala revija Maska in na kateri so se zbrali predstavniki »leve« kulturniške opcije. Ne, tukaj NKP-ja niso hvalili. Očitali so mu celo diskriminatornost, diletantstvo, birokratizem, skratka bil naj bi popolnoma brezvezen papir. Kot opravičevalec postopkov je nastopil Ivan Pal, predstavnik ministrstva, ki je takoj na začetku zatrdil, da javne razprave o NKP-ju ni bilo, ker »ima ministrstvo veliko izkušenj s pridobivanjem mnenj in bi bilo popolnoma iluzorno pričakovati, da bi sredi avgusta lahko organizirali artikulirano mnenje strokovne javnosti«. Ja, ja, saj vemo, da je imel literat omejen mandat. In zdi se nam tudi, da je še prej, ko je bil predsednik vladnega sveta za kulturo, razpravo o NKP-ju umaknil z dnevnega reda, češ da bo čez poletje pripravil nov predlog. On ga je, svet pa ni nikoli razpravljal o NKP-ju, čeprav je bilo to eno njegovih osnovnih poslanstev. Vlada je predlog NKP-ja potrdila brez posvetovanja s svetom. Ampak to so zgolj formalne zagate.