Popolno nasprotje Trinidada je že omenjena Santa Clara, ki je v notranjosti države. Poleg ogromnega spominskega parka, posvečenega poleg Castra največjemu junaku revolucije, Che Guevari – z grobnico in njegovimi posmrtni ostanki preneseni iz Bolivije, kjer so ga leta 1967 ubili v prisotnosti ameriških obveščevalnih agentov – jo obeležuje druga največja univerza v državi s sedem tisoč študenti in tisoč šesto profesorji. Na Kubi je šolski sistem resnično zelo razvit. Pustimo ob strani dejstvo, da ima profesor športne vzgoje mesečno plačo slabih trinajst dolarjev. Bolj kot to je pomembno, da je celotno šolstvo popolnoma brezplačno in Kubanci se radi pohvalijo z dejstvom, da je kar 98 % prebivalcev pismenih. Verjetno ni dosti nižji odstotek tistih, ki znajo plesati salso. Tako lahko že v osnovnih šolah vidite male nadebudneže, kako se zibajo v ritmu salse, ki jo vrtijo na vsakem koraku in vsepovsod, torej tudi v šolskih učilnicah. Za pet dolarjev na uro si tudi popotnik lahko najame svojo zasebno učiteljico/učitelja in se nauči vsaj osnovnih korakov. Za Kubance je salsa neke vrste predigra, zato se Evropejke kar topijo v njihovih prijemih. Če niste vajeni tako čutnega plesa, boste hitro zbežali(e) s plesišča.