Njegovi dnevi so precej naporni, saj je pred približno mesecem dni izdal svojo četrto ploščo z naslovom Narobe ton. Trenutno jo predstavlja na živih koncertih in v medijih. Pesmi z nove plošče se dobro vrtijo na radijskih valovih in ljudje jih dobro sprejemajo. Hkrati že ustvarja novosti in piše nove pesmi, kar mu poleg poklica predstavlja tudi konjiček. »Glasbi se posvečam bolj kot čemurkoli drugemu na tem svetu. Seveda pa sem po duši tudi športnik.« Tenis ga je zagrabil nekaj let nazaj in ga ne izpusti iz svojih prstov. V tem športu se je našel. Pravi, da je ob njem spoznal nove, zanimive ljudi, prav tako kot pri jadranju. »Jadranje je del mojih sanj. Predstavlja mi popolnoma drugo različico življenja. Je del mojih nostalgičnih sanjarjenj o tem, da bi nekoč plul po svetu in se prepustil svobodi. Seveda sem si kupil jadrnico, s katero se pospešeno učim jadrati, da bi nekoč uresničil te sanje.« Privlačijo ga sonce, voda, svoboda, ki jo ob tem čuti, glas vetra in energija, ki jo dajejo ljudje, ki jih srečuje, čeprav meni, da je na morju najlepše biti sam. Ob butanju valov ob skale so se nemalokrat v njegove misli priplazile besede, ki jih je pozneje zapisal ter predelal v katero izmed uspešnic. »Jaz pustim, da me zgodbe poiščejo. Takoj, ko jih začnem iskati, izginejo ali postanejo samo plitvi zalivi spominov. Prava ideja pride kot temen klic iz globin mojega notranjega vesolja. Ko jo začutim, me prevzame popoln mir in zamaknjenost. Takrat se pesem sama napiše. Hudo, a?« razloži in se prešerno nasmeji. Andraž je človek trenutka, ničesar ne načrtuje, niti užitkov, zato ni preveč presenetljivo, da nima niti najljubše razvade niti najljubšega dela dneva. Včasih mu ugaja kava, drugič je sploh ne opazi. »Pravzaprav sem anarhični uživač. Vsega si privoščim po malem ali tudi ne.« Ko je bil še otrok, pa se je razvajal s knjigami. »Bil sem knjižni molj. Saj sem še vedno, ampak takrat sem res veliko bral. Kmalu sem prebral vse otroške in mladinske knjige in potem so me usmerili na oddelek za odrasle. Tam sem začel s pisatelji, kot so npr. Edgar Wallace, Victorija Holt, saj veste, zgodbe o kriminalu in težkih romancah in podobnih bedarijah. Pozneje me je zagrabil Steinbeck, za tem Thomas Mann itd.. Verjetno s knjigami pride tudi želja po tem, da bi svet in odnose gledal globlje.«