»Ta koalicija je naporna.« To je stavek, o katerem v vladni koaliciji obstaja popoln konsenz. Praktično od prvega dne liberalno-ljudske-upokojenske koalicije. Vladne stranke so slabi dve leti izsiljevale druga drugo, zahtevale so anekse h koalicijski pogodbi, vlekle so vratolomne kadrovske poteze, sklepale so vezane posle. A nekako je šlo. Na koncu so z veliko muko dosegle soglasje. Če ni šlo drugače, je ena stranka dobila novega veleposlanika, druga pa direktorja kakšne paradržavne ustanove. Zdi se, da je model kravjih kupčij po dveh letih izčrpan. Dve vladni stranki sta že najavili koalicijsko nedisciplino. SLS od predsednika vlade zahteva, naj odstavi šolskega ministra dr. Slavka Gabra, sicer bo sama glasovala za njegovo razrešitev. DeSUS, tretja vladna stranka, pa je sporočila, da je svoj status v koaliciji »zamrznila«. Izraz je zabaven, saj nekoliko spominja na potezo predsednika Kučana, ki je zamrznil svoj status v stranki. Od leta 1990 se ne ve čisto točno, ali je Milan Kučan član zveze komunistov, stranke demokratične prenove, združene liste ali morda kakšne četrte organizacije. DeSUS sicer je v vladi, premore enega ministra in dva državna sekretarja, vendar poslanci stranke ne bodo avtomatično podpirali predlogov vladne koalicije. »Naša poslanska skupina bo pri glasovanjih v državnem zboru glasovala v skladu z usmeritvami stranke in brez koalicijskega usklajevanja,« je sklenil svet stranke demokratičnih upokojencev. Tako je v pičlem tednu dni vladna koalicija počila po dveh šivih, tretji šiv, povezan z iskanjem kandidata za generalnega državnega tožilca, pa najverjetneje tudi ne bo zdržal. Do zdaj je bila koalicija zgolj naporna, po novem pa je tudi razpokana.