Pravzaprav ne gre ravno za Jorasove prijatelje, temveč za sosede v poletnih mesecih. Od Jorasove hiše do izliva Dragonje je še nekaj kilometrov kmetijskih zemljišč in nekaj počitniških hišic. Kot je povedal Zvone, eden izmed aretiranih, ki je lastnik zadnje počitniške hišice pred izlivom Dragonje, je tudi on, ravno tako kot Joras, s skladom kmetijskih zemljišč sklenil pogodbo o najemu številnih parcel, na katerih naj bi, tako kot Joras, vzrejal konje. "Pri nas, v naših pisarnah, dobiš vsa dovoljenja in papirje, ki jih potrebuješ. Če imaš dobrega odvetnika, še prej. Res pa je, da v praksi ne moreš vsega uresničiti," pravi Zvone. On, njegov sosed in Joras so vzeli v zakup vse razpoložljive parcele, pa ne za vzrejo konj, ampak le zato, ker je poceni, pa še nihče drug zdaj ne more zraven. Tri konje, ki niso primerni za ježo, imajo namesto kosilnice, da popasejo travo okoli počitniških hiš. Skratka, zakaj bi rešili mejno vprašanje, saj bi s tem izgubili privilegij, ki ga zdaj uživajo. Najlažje je uprizoriti šov na meji, odvetnika plačamo davkoplačevalci, tisti pa, ki fizično za nekaj ur zaprejo mejo, tako ali tako zastonj, brez plačila turističnih taks, veselo uživajo poletje na nikogaršnjem ozemlju. 5