Primož je tesno povezan z zemljo že kakih petnajst let, odkar sta stari stric in teta pri osemdesetih prenehala obdelovati kmetijo in so jo podedovali njegovi starši. Narava ga je pritegnila med študijem na biotehniški fakulteti in že zgodaj se je zatrdno odločil, da bo živel v sožitju z naravo. Z ekološkim gibanjem se je zlahka identificiral, ko je bilo še v povojih. Danes velja za iznajdljivo spreminjanje prvovrstne obdelovalne zemlje v pašnike za govedo ali drobnico. Z živino na paši ni veliko dela, od države pa je mogoče dobiti subvencije. Namesto da bi na rodovitni zemlji pridelovali žitarice, govedo popase travo in "služi za zrezke" (posredna oblika hrane), medtem ko žitarice uvažajo. Za pašo je smiselno porabiti višje, za poljedelstvo manj primerne terene. Primož ima vse dobro organizirano, saj so ovce tri četrt leta na pašnikih; spomladi in poleti se selijo vse više, od poletja do zime pa se spuščajo. Marca zapustijo hlev, v katerega se spet vrnejo decembra. Na pašno sezono seveda vsako leto vpliva vreme.