Ko je namreč prvič prišel na Švedsko, se je obrnil na Rykoffa, da se mu je pomagal čim hitreje ustaliti. Rykoff je živel v Stockholmu že od začetka osemdesetih. V Kijevu je bil namreč pomotoma ustrelil nekega kagebejevskega polkovnika, in je zbežal iz države. Ker je bil temnejše polti in je spominjal na Arabca, je potoval kot iranski ubežnik in je hitro dobil status azilanta, pa čeprav ni znal niti besedice perzijsko. Ko je naposled dobil švedsko državljanstvo, je prevzel svoj prvotni priimek, Rykoff. Iranec je bil le, kadar je imel opraviti s švedskimi oblastmi. Da bi lahko preživljal sebe in svojo domnevno iransko ženo, je, medtem ko je še prebival v begunskem taborišču v bližini Flena, na hitro oropal nekaj bank. Tako si je nabral še kar čeden kupček kapitala, s katerim je lahko začel. Domislil se je tudi, da bi lahko dodaten denar služil tako, da bi ponujal naselitvene usluge drugim ruskim beguncem, ki so se, bolj ali manj legalno, v čedalje večjem številu naseljevali na Švedskem. Njegova nekam neobičajna potovalna agencija je kmalu močno zaslovela, in včasih je imel tolikšen naval, da ga kratko malo ni zmogel. Na svojem plačilnem seznamu je imel več predstavnikov švedskih oblasti, včasih tudi osebja imigracijskih uradov, tako da si je agencija kmalu ustvarila sloves, da je učinkovita in temeljita. Včasih mu je šlo močno na živce dejstvo, da je švedske državne uradnike tako težko podkupiti. Ampak ponavadi mu je nazadnje vendarle kako uspelo, le paziti je moral, kako se loteva posla. Rykoff je vrh tega uvedel nadvse cenjen običaj, da je novodošle v svojem stanovanju v Hallundi pogostil s pristno rusko večerjo.