Prepoved uporabe pripravkov za zatiranje koruznega hrošča pa bi utegnila prizadeti pridelovalce koruze za krmo živali. Branko Virag, vodja sektorja poljedelstva v murskosoboški Panviti, ocenjuje, da je v Sloveniji semen koruze, ki vsebujejo gaucho ali poncho, manj kot deset odstotkov in da jih je treba posebej naročiti. Uporabljajo pa jih le tisti, ki ne morejo zagotoviti kolobarja – pridelave koruze na isti površini vsako tretje in ne vsako leto. »Če spoštujemo dobro kmetijsko prakso oziroma kolobar, teh pripravkov v Sloveniji ne potrebujemo, saj ne bo težav s koruznim hroščem in tudi čebele nam ne bodo umirale,« na to dilemo odgovarja dr. Anton Tajnšek, profesor za poljedelstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti. In dodaja, da pri pomorih čebel premalo mislimo na človeka. »Če že čebele poginjajo, le kakšen je med, ki ga nabirajo, in kaj vse pride v nas?« se sprašuje Tajnšek.