Ob besedi HUMOR običajno najprej pomislimo na šale in komedije. Redkeje se vprašamo, zakaj se nam nekaj zdi smešno, kaj se pri tem dogaja v možganih in kaj pri smejanju v telesu, kakšno je dojemanje humorja pri različnih narodih, kakšno v različnih starostih in pri obeh spolih. Ne sprašujemo se o definiciji, sestavinah in enačbah humorja. Čeprav nekateri menijo, da humorja že zaradi njegove narave ni mogoče analizirati in pojasniti, pa znanstveniki poskušajo ta pojav na različne načine raziskati in proučiti -- med drugim tudi z iskanjem najbolj smešne šale. S to in še mnogimi drugimi lahko humor nazadnje preizkusimo tudi v praksi.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ob ob predlog; mestnik
besedi beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
HUMOR humor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
običajno običajno splošni prislov; nedoločena stopnja
najprej najprej splošni prislov; presežnik
pomislimo pomisliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
šale šala samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
komedije komedija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Redkeje redko splošni prislov; primernik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vprašamo vprašati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
smešno smešen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pri pri predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
dogaja dogajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
možganih možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pri pri predlog; mestnik
smejanju smejanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
telesu telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
kakšno kakšen vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dojemanje dojemanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
humorja humor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pri pri predlog; mestnik
različnih različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
narodih narod samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
kakšno kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
različnih različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
starostih starosta samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
pri pri predlog; mestnik
obeh oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, mestnik
spolih spol samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, mestnik
Ne ne členek
sprašujemo spraševati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
o o predlog; mestnik
definiciji definicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
sestavinah sestavina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
enačbah enačba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
humorja humor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Čeprav čeprav podredni veznik
nekateri nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
menijo meniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
humorja humor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
že že členek
zaradi zaradi predlog; rodilnik
njegove njegov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, ednina, moški spol svojine
narave narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
analizirati analizirati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
in in priredni veznik
pojasniti pojasniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
pa pa priredni veznik
znanstveniki znanstvenik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
poskušajo poskušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
pojav pojav samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
na na predlog; tožilnik
različne različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
načine način samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
raziskati raziskati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
proučiti proučiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
med med predlog; orodnik
drugim drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, orodnik
tudi tudi členek
z z predlog; orodnik
iskanjem iskanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
smešne smešen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
šale šala samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
S z predlog; orodnik
to ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
še še členek
mnogimi mnog nedoločni zaimek; srednji spol, množina, orodnik
drugimi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, orodnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
humor humor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
nazadnje nazadnje splošni prislov; nedoločena stopnja
preizkusimo preizkusiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
praksi praksa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2004
vrsta besedila: Revije
naslov: Življenje in tehnika
avtor: neznani novinar