V zvezi s temi vprašanji je potrebno najprej ugotoviti, da ekonomska situacijo družbe in finančno stanje na področju šolstva, brez dvoma vpliva na zaposlovanje svetovalnih delavcev po šolah. Treba je namreč priznati, da te službe za državo in šolski proračun predstavljajo določeno obremenitev. Ko nastajajo finančne zadrege, se ob ukrepih za “racionalizacijo” med prvimi znajdejo tudi svetovalne službe, zaradi česar je svetovanje kot profesija kar naprej v težavah. Mnoga šolsko reformna gibanja, ki potekajo po različnih državah, to dejavnost komajda omenjajo, če jo sploh. Zato je šolsko svetovanje kar naprej v nevarnosti, da bo izrinjeno, da bodo šole zaradi pomanjkanja denarja naprej odpuščale svetovalne delavce, ki niso “neposredno profitni” – niso tako kot učitelji neposredno vključeni v vodenje učnega procesa. Zaradi splošnega varčevanja vlaganje v neprofitne (vsaj za osnovno šolstvo) dejavnosti in programe je za financerja prevelik riziko, zato se težko odločajo za vlaganje sredstev v nekaj, kar že vnaprej ne zagotavlja uspeha.