DOBRO POLJE - TONČKA ŽBONTAR, LJUDJE JO POZNAJO KOT MEŽNARICO TONČKO, ČASTITLJIVA LETA DOBRO SKRIVA, OB OMEMBI ŠTEVILKE STO PA ZMAJE Z GLAVO IN PRAVI, DA JIH IMA NAJVEČ SEDEMDESET. DO 97. LETA JE ŽIVELA SAMA V KAMNOGORIŠKI MEŽNARIJI, NJENI ROJSTNI HIŠI, IN ZGLEDNO SKRBELA ZA TAMKAJŠNJO CERKEV. POTEM SE JE PRESELILA K NEČAKU STANKU V DOBRO POLJE, KJER ZANJO SKRBI NEČAKINJA JOŽICA BOHINC. NJEN ANGEL VARUH, KI JI S SVOJO PRIJAZNOSTJO IN POZORNOSTJO ZAGOTOVO PODALJŠUJE ŽIVLJENJE NA TEM SVETU. IN NAS S SPOMINI POPELJE SKOZI TETINO STOLETJE. TONČKINO OTROŠTVO NI BILO PRAV NIČ PRIJAZNO, SAJ JE ŽE KOT DVANAJSTLETNA DEKLICA MORALA S TREBUHOM ZA KRUHOM. DOMA JE BILO DESET OTROK, TONČKA JE BILA PETA IN JE PREŽIVELA NE LE STARŠE, AMPAK TUDI VSE SVOJE BRATE IN SESTRE. DOLGA LETA JE POMAGALA STRICU MATEVŽU, ŽUPNIKU NA KOROŠKI BELI, PO DRUGI SVETOVNI VOJNI PA STA SKUPAJ PRIŠLA V KAMNO GORICO, KJER MU JE GOSPODINJILA VSE DO NJEGOVE SMRTI LETA 1966. TEDAJ SE JE PRESELILA IZ TAMKAJŠNJEGA ŽUPNIŠČA V ROJSTNO MEŽNARIJO IN VSE DO 97. LETA SKRBELA ZA CERKEV. NASLEDILA JO JE DANICA ARH. ČE ZA VELIKO NOČ NA FAROVŠKEM VRTU NI BILO DOVOLJ ROŽ ZA KRAŠENJE CERKVE, SE JE TONČKA Z VLAKOM IN STARIM KOVČKOM PODALA NA LJUBLJANSKO TRŽNICO.